Nemško gospodarstvo je v letu 2025 zabeležilo dramatičen upad, ki ga zaznamujejo krčenje zasebnega sektorja in naraščajoče zadolževanje države. Pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza se je Nemčija po osmih mesecih nove vlade znašla v položaju, kjer realna gospodarska rast znaša zgolj 0,2 odstotka, medtem ko se je neto dolg povzpel nad 4 odstotke. Zaradi visoke državne kvote se je zasebni sektor v primerjavi s prejšnjim letom dejansko skrčil za približno 3,8 odstotka, kar nakazuje na konec dolgoletnega obdobja blaginje v največjem evropskem gospodarstvu. Kritiki vladi očitajo ideološko zaslepljenost in pomanjkanje ustreznih ukrepov za spodbujanje rasti, kar je privedlo do industrijskega propada in nujnega varčevanja. Razmere so v Berlinu sprožile razprave o odgovornosti politikov, katerih plače niso povezane z uspešnostjo gospodarstva. Medtem ko se javni sektor širi, se produktivni del družbe spopada z materialnim pomanjkanjem, kar bi lahko v prihodnjem letu vodilo v še globljo krizo in potrebo po korenitih strukturnih reformah.

Mladi pripadniki muslimanske skupnosti v Nemčiji so organizirali obsežno novoletno čistilno akcijo, s katero so se odzvali na nedavno politično razpravo o ohranjanju podobe mest, ki jo je sprožil kancler Friedrich Merz. Z odstranjevanjem odpadkov po praznovanju novega leta so želeli poslati jasno politično sporočilo o svoji pripadnosti in aktivni vlogi v družbi. Akcija je bila odgovor na kritike, ki so se v javnosti pojavile glede integracije in vpliva določenih skupin na vizualno ter kulturno podobo nemških mestnih središč. Organizatorji so poudarili, da s tem dejanjem izkazujejo odgovornost do okolja in skupnosti, v kateri živijo, hkrati pa zavračajo stigmatizacijo. Dogodek je pritegnil pozornost javnosti kot neposreden odziv na retoriko zvezne vlade glede vprašanj identitete in urejenosti javnih prostorov.

Friedrich Merz, vodja nemške krščansko-demokratske unije (CDU), je v svojem novoletnem televizijskem nagovoru poudaril, da vojna v Ukrajini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti celotne Evrope. Po njegovih besedah ruska agresija ni le lokalni konflikt, temveč del širšega načrta Moskve proti evropski celini. Merz je izpostavil, da Rusija nadaljuje vojaške operacije z neizprošno brutalnostjo, kar zahteva odločen in enoten odziv evropskih držav. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Evropski uniji krepijo razprave o varnostnih jamstvih za Ukrajino in morebitni napotitvi mirovnih sil po morebitni prekinitvi ognja. Merz je v preteklosti že pozval k takojšnjemu ukrepanju in pripravi varnostnih sil, ki bi se odzvale na morebitne ruske kršitve prihodnjih dogovorov. Njegovo opozorilo odraža vse večjo zaskrbljenost v Berlinu in Bruslju zaradi strateških ambicij Kremlja, ki po mnenju številnih strokovnjakov segajo onkraj ukrajinskih meja in vključujejo hibridne napade ter destabilizacijo regije.

Krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v samostanu Seeon v Zgornji Bavarski začrtala politično smer za prihodnje leto, pri čemer se je osredotočila na vprašanje energetske neodvisnosti države. Stranka se odločno zavzema za ponovno uvedbo jedrske energije v Nemčiji, kar ostaja ena najbolj razdiralnih tem v nemški politiki. Na srečanju, ki se je začelo 6. januarja, so delegati razpravljali o potrebi po stabilnih in cenovno dostopnih virih energije za nemško gospodarstvo. Dogodka se je udeležil tudi kancler Friedrich Merz, kar poudarja pomen usklajevanja znotraj konservativnega bloka CDU/CSU pred prihajajočimi političnimi izzivi. Razprava o jedrski energiji v Nemčiji ponovno pridobiva na teži, saj CSU trdi, da je bila opustitev te tehnologije preuranjena glede na trenutne geopolitične in gospodarske razmere. Stranka s tem neposredno izziva energetske politike prejšnjih vlad in zahteva revizijo energetske strategije, ki bi vključevala sodobne jedrske reaktore.

Nemški kancler Friedrich Merz je v današnjem nagovoru poudaril, da mora Evropa odločneje uveljavljati svoje interese, če želi v letu 2026 zagotoviti mir in blaginjo. Kancler je izpostavil več ključnih dejavnikov, ki ogrožajo stabilnost celine, med katerimi sta osrednja ruska agresija in naraščajoči svetovni protekcionizem. Merz meni, da se mora Evropska unija kljub spreminjajočim se odnosom z Združenimi državami Amerike osredotočiti na lastno politično in gospodarsko suverenost. Po Merčevih besedah so izzivi, s katerimi se celina spopada, zahtevni, vendar premagljivi le s tesnejšim sodelovanjem znotraj evropskih institucij. Poziv prihaja v času, ko se v mednarodnem okolju krepijo trgovinske napetosti in varnostna tveganja, kar od evropskih voditeljev zahteva enotnost in strateško avtonomijo. Kancler je prepričan, da bo leto 2026 ključno za utrditev evropske vloge v novem globalnem redu.

Nekdanji nemški veleposlanik v Združenih državah Amerike in trenutni vršilec dolžnosti predsednika münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izjavil, da je Evropa vstopila v novo obdobje, v katerem se ne more več zanašati na zunanje zaveznike. Ischinger je v svoji analizi geopolitičnega položaja poudaril, da so Evropejci ostali sami doma, kar od njih zahteva večjo odgovornost pri samostojni obrambi lastnih vrednot in interesov na svetovnem prizorišču. Diplomat je ob tem izrazil željo, da bi Ukrajina s pomočjo Evrope dosegla mir in ohranila svojo neodvisnost, hkrati pa je pozval k samokritični presoji uporabe evropskih vrednot v praksi. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Evropi razpravlja o novih varnostnih pobudah, vključno z načrti nekaterih držav za napotitev do 15.000 vojakov v Ukrajino za nadzor morebitnega mirovnega sporazuma. Ischinger bo funkcijo predsednika münchenske konference opravljal do prevzema položaja s strani bivšega generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 pozval evropske države, naj odločneje uveljavljajo svoje interese za zagotovitev miru in blaginje na celini. Merz, ki je vodenje nemške vlade prevzel maja lani, je poudaril, da se Evropa spopada z resnimi izzivi, vključno z rusko agresijo, naraščajočim svetovnim protekcionizmom in spreminjajočimi se odnosi z Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah vojna v neposredni bližini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti, saj je ruska agresija del širšega načrta proti celotni Evropi. Kancler je izpostavil, da se Nemčija vsakodnevno spopada s sabotažami, vohunjenjem in kibernetskimi napadi. Ob tem je opozoril na gospodarsko ranljivost celine zaradi odvisnosti od uvoza surovin, ki se po njegovem mnenju uporablja kot politično orodje. Berlin je od leta 2023 znatno povečal izdatke za obrambo, s čimer želi Nemčija prevzeti vodilno vlogo pri krepitvi evropske obrambne avtonomije in nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo.

Nemški zvezni kancler Friedrich Merz je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil, da Nemčija ne bo dopustila, da bi postala predmet igre ali žrtev zunanjih okoliščin v politiki velikih sil. Merz je državljane nagovoril z zagotovilom, da je Nemčija varna država, ki je sposobna samostojno reševati lastne izzive in težave, ne da bi bila podrejena diktatu svetovnih velesil. Po njegovih besedah država ni zgolj pasivna opazovalka na mednarodnem prizorišču, temveč aktivna sila, ki ohranja svojo suverenost. Kancler je v govoru, ki so ga prenašali nemški mediji, poudaril samozavestno držo Berlina v času globalnih geopolitičnih trenj. Izpostavil je, da se država ne sme dojemati kot žrtev, temveč kot akter, ki ima usodo v lastnih rokah. Ta retorika odraža prizadevanja nove nemške vlade po močnejši in neodvisnejši vlogi v mednarodni skupnosti, zlasti v odnosu do geopolitičnih pritiskov s strani Združenih držav Amerike, Rusije in Kitajske. Nagovor je bil usmerjen predvsem v krepitev notranje stabilnosti in zaupanja v državno ureditev.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem prvem novoletnem nagovoru pozval državljane k pogumu in samozavesti pri spopadanju z globalnimi izzivi. Poudaril je, da Nemčija ni zgolj opazovalka ali "igrača v rokah velikih sil", temveč država, ki je sposobna lastnih odločitev in obvladovanja kriz. V luči negotovih mednarodnih razmer, ki jih zaznamujejo vojna v Ukrajini, grožnje iz Rusije ter zaostreni odnosi z Združenimi državami Amerike, je Merz zagotovil, da Nemčija ostaja varna država, hkrati pa je pozval h krepitvi evropske obrambne sposobnosti. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj je kancler stopil v bran nedavno sprejetim pokojninskim reformam in napovedal nadaljnje strukturne spremembe v gospodarstvu ter socialnem sistemu. Po njegovih besedah so te reforme nujne za dolgoročno stabilnost in blaginjo države. Merz je izrazil prepričanje, da leto 2026 za Nemčijo in celotno Evropo predstavlja priložnost za nov začetek, ki bo temeljil na miru in svobodi, državljane pa je pozval, naj ne sledijo tistim, ki v družbi sejejo strah.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem prvem novoletnem nagovoru pozval državljane k zaupanju in dejavnosti v času krize. Napovedal je, da bo vladna koalicija po številnih sporih sprejela pomembne strateške odločitve v letu 2026.

Poljski premier Donald Tusk je po virtualnem srečanju z evropskimi voditelji, kanadskim premierjem Markom Carneyjem in generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem izjavil, da se je mir v Ukrajini prvič od začetka vojne pojavil na obzorju. Srečanje je bilo namenjeno usklajevanju prizadevanj po nedavnih pogovorih med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Tusk je poudaril, da so bili storjeni premiki, ki dajejo podlago za optimizem, čeprav je hkrati opozoril, da upanje še ne pomeni popolne varnosti. Poudaril je pomen enotnosti Zahoda, saj bi razdeljenost omogočila Rusiji diktiranje pogojev miru. Medtem ko je Donald Trump srečanje z Zelenskim v Mar-a-Lagu označil za uspeh in zatrdil, da sta strani bližje dogovoru kot kdaj koli prej, se razmere na terenu in v diplomaciji dodatno zapletajo. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval k preglednosti in poštenosti vseh vpletenih strani, vključno z Rusijo. Razpravo pa so zasenčile nove obtožbe Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev je te navedbe kategorično zavrnil kot neutemeljene, opazovalci pa opozarjajo, da so takšne obtožbe sledile neposredno po Trumpovih napovedih o napredku, kar bi lahko služilo kot ruski izgovor za zaostritev pogojev.

Nekdanji nemški predsednik Christian Wulff je ostro kritiziral delovanje trenutne vladne koalicije pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza. Wulff je v svojem javnem nastopu poudaril, da črno-rdeča koalicija trpi zaradi pomanjkanja ambicij, hitrosti in odločnosti pri izvajanju ključnih reform. Po njegovih besedah vlada ne izkorišča svojega položaja za aktivno vodenje države, kar je ponazoril s prispodobo, da mora tisti, ki sedi na vozniškem sedežu, dejansko voziti. Wulffovi očitki se nanašajo predvsem na domnevno pasivnost izvršne oblasti v času, ko Nemčija potrebuje korenite spremembe. Nekdanji predsednik zahteva »pravi ponovni začetek«, ki bi vladi povrnil potrebno energijo za spopadanje z gospodarskimi in družbenimi izzivi. Kritika je odmevna predvsem zaradi Wulffovega statusa v nemški politiki in dejstva, da prihaja iz vrst konservativne unije, ki vodi trenutno vlado.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji ter predstavniki Kanade in zveze Nato izrazil optimizem glede končanja konflikta v Ukrajini. Tusk je poudaril, da bi lahko mir dosegli v obdobju nekaj tednov, kar predstavlja premik v pričakovanjih glede trajanja spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem potrdil usklajenost zahodnih zaveznic pri nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo razmer, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen srečanje ocenila kot konstruktivno. Napovedi o hitrem mirovnem sporazumu prihajajo v času, ko se v Ukrajini po zadnjih raziskavah javnega mnenja zmanjšuje podpora nadaljevanju vojne. Diplomatska prizadevanja so se okrepila po poročilih o ruskih poskusih širjenja vojaškega sodelovanja z Indijo in incidentih, ki so vplivali na odnose med Varšavo in Kijevom. Kljub optimizmu premierja Tuska pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski uradno še vedno zavrača ozemeljske koncesije, kar ostaja ena ključnih točk v prihajajočih pogajanjih.

Nemški kancler Friedrich Merz bo letos prvič po prevzemu funkcije nagovoril državljane v tradicionalnem novoletnem govoru, ki bo na sporedu na silvestrovo. V Nemčiji je uveljavljena tradicija, da se aktualni predsednik vlade ob koncu leta obrne na javnost in predstavi ključne poudarke ter usmeritve za prihodnje leto. Mediji v Nemčiji so že objavili razporede predvajanja, ki bodo javnosti omogočili spremljanje nagovora preko televizijskih zaslonov v večernih urah. Nagovor prihaja v času pomembnih političnih sprememb v državi, saj gre za prvi tovrstni nastop Merza v vlogi kanclerja. Gre za simbolno pomemben dogodek, ki ga nemška javnost pozorno spremlja, saj postavlja ton vladni politiki za leto 2025. Priprave na prenos potekajo na osrednjih javnih in zasebnih televizijskih postajah, ki bodo zagotovile široko dostopnost sporočila novega voditelja največjega evropskega gospodarstva.

Evropski poslanec iz vrst CSU Gregor Hoffmann je javno pozval k vzpostavitvi evropskega jedrskega ščita, s čimer se je ponovno odprla razprava o neodvisni varnostni arhitekturi Evropske unije. Hoffmann meni, da bi morala Evropa zmanjšati svojo odvisnost od ameriškega jedrskega dežnika, zlasti v luči negotovih geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki. Njegov predlog sledi dolgoletnim prizadevanjem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je že pred leti ponudil francoske jedrske zmogljivosti kot temelj evropskega odvračanja. Znotraj nemške politike predlog sproža različne odzive. Predsednik CDU Friedrich Merz se do ideje ne opredeljuje odklonilno, vendar poudarja, da gre za projekt prihodnosti, ki trenutno še ni izvedljiv. Razprava o jedrski avtonomiji Evrope postaja vse bolj nujna zaradi stopnjevanja napetosti na vzhodu celine in vprašanja dolgoročne zanesljivosti zveze Nato. Hoffmann poudarja, da bi lastna jedrska komponenta okrepila politično težo Unije in zagotovila večjo varnost vsem članicam, ne glede na odločitve Washingtona.

Anketa je pokazala, da bi se morala zunanja politika nemške vlade pod vodstvom kanclerja Merza (CDU) v novem letu osredotočiti predvsem na Evropo, obrambo in soočanje z avtokracijami. Prioritete so se v primerjavi s prejšnjimi leti precej spremenile.

Friedrich Merz načrtuje potovanje v Peking v prvih treh mesecih novega leta. Pred kratkim je bil tam zunanji minister in ima nekaj nasvetov.

Podpredsednik nemškega parlamenta Omid Nouripour je pozval kanclerja Friedricha Merza, naj Ukrajini odobri dobavo raket Taurus. Nouripour je poudaril, da besedna podpora ni dovolj in da bi moral Merz slediti svojim prejšnjim zahtevam iz opozicije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v nedeljo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje poteka v času, ko ZDA pospešujejo prizadevanja za mirovni dogovor med Kijevom in Moskvo. Rusija je obtožila Ukrajino in njene zaveznike iz EU, da poskušajo torpedirati mirovni načrt ZDA. Trump je izrazil optimizem glede možnosti dosega dogovora, medtem ko Rusija poudarja, da se ukrajinski mirovni načrt razlikuje od tistega, o katerem so se pogovarjali z ZDA. Sočasno je Rusija izvedla napade na Kijev, zaradi česar je na stotisoče ljudi ostalo brez elektrike.

Vodstvo SPD v Niedersachsu je kritično do vlade pod vodstvom Friedricha Merza, češ da njihova javna podoba ni primerna. Poudarjajo, da javni spori povzročajo negotovost med ljudmi in da bi morali delati na boljšem komuniciranju.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Po poročanju medijev naj bi se odnosi med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem zaostrili, ker je Macron predlagal ponovno vzpostavitev dialoga z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Različna politična stališča glede odnosov z Moskvo naj bi pripeljala do napetosti med voditeljema.

Volodimir Zelenski se bo sestal z Donaldom Trumpom, da bi poskušal zagotoviti podporo ZDA novemu predlogu za končanje konflikta z Rusijo. Zelenski je izjavil, da ruski napad na Kijev kaže, da si Moskva ne želi miru. Povedal je tudi, da Rusija uporablja belorusko ozemlje za napade na zahodna območja Ukrajine in da lahko vidi linije ukrajinske zračne obrambe. ZDA in Rusija naj bi se tiho pogovarjale o rudarjenju Bitcoinov v jedrski elektrarni Zaporožje, pri čemer je Kijev izključen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v nedeljo srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, da bi razpravljala o načrtu za končanje rusko-ukrajinskega konflikta. Zelenski je Trumpa povabil, da obišče Ukrajino in podpre mirovni sporazum. Trump je dejal, da mirovni načrt Zelenskega ne bo imel pomena, dokler ga on ne bo odobril. Zelenski ocenjuje, da Rusija ne želi končati vojne.

Strokovnjak za pravila obnašanja Clemens Graf von Hoyos je pohvalil nemškega kanclerja Friedricha Merza zaradi njegovih manir in spoštovanja etikete. Posebej je izpostavil njegove kravate s podobami živali kot pozitivno lastnost. Obenem je pozval k večji zadržanosti in samokontroli v nemškem parlamentu.

Pred srečanjem Zelenskega in Trumpa na Floridi, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu, je Rusija izvedla raketne in napade z droni na Kijev in druge regije v Ukrajini, zaradi česar je Poljska zaprla dve letališči. Zelenski je odprt za idejo referenduma o Trumpovem mirovnem načrtu, Kremelj pa meni, da je dogovor blizu. Putin naj bi bil pripravljen na koncesije glede nekaterih že osvojenih ozemelj, zahteva pa celoten Donbas. V Kijevu je bilo v napadih ranjenih pet ljudi.

Vodja Inštituta za ekonomske raziskave Ifo, Clemens Füst, je v intervjuju za Süddeutsche Zeitung izrazil zaskrbljenost, da Nemčiji grozi dolgotrajna gospodarska stagnacija, če vlada kanclerja Friedricha Merza ne bo spremenila ekonomske politike.

Strokovnjak za bonton je pohvalil vedenje kanclerja Merza in izpostavil, da se je ton v političnih razpravah zaostril, a da kancler ohranja visoko raven kulture komuniciranja.

Volodimir Zelenski je pred odhodom v ZDA razkril, da bo njegova delegacija s Trumpom razpravljala o petih ključnih točkah za rešitev konflikta v Ukrajini. Zelenski je pojasnil, kaj pričakuje od srečanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal skorajšnje srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer naj bi razpravljali o možnostih za končanje vojne z Rusijo. Srečanje naj bi se zgodilo v ZDA, pri tem pa je Rusija izrazila kritike na račun Zelenskega in njegovih zaveznikov iz EU, češ da želijo sabotirati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Ruski predstavniki trdijo, da je ukrajinska verzija mirovnega načrta bistveno drugačna od tiste, o kateri so se pogovarjali z ZDA. Govorijo tudi o tem, da naj bi Putin bil pripravljen na nekatere koncesije.

Britanski premier Kir Starmer se je po telefonu pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem o iskanju miru v Ukrajini, poroča RIA Novosti, ki se sklicuje na britansko premierjevo pisarno.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na razpis referenduma o mirovnem načrtu Donalda Trumpa. Trump je dejal, da Zelenski "nima ničesar, dokler tega ne odobri on" in napovedal, da bo kmalu govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski namerava s Trumpom na srečanju na Floridi razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, ki so ključna pri pogajanjih za končanje vojne z Rusijo.

Evropski voditelji se soočajo z militarizacijo brez jasne strategije, kar poglablja gospodarski upad, demokratične napetosti in geopolitična tveganja. Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil zaskrbljenost glede konca obdobja Pax Americana in napovedal, da bo Nemčija branila svoje interese. Hkrati ZDA in Rusija iz različnih, a povezanih razlogov si prizadevata za oslabitev Evropske unije. Washington EU vidi kot ideološkega in gospodarskega tekmeca.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom to nedeljo na Floridi, na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago. Namen srečanja je razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne. Zelenski je ponovil pripravljenost na referendum o Trumpovem mirovnem načrtu, če bo dogovorjeno premirje.

Ameriška vlada je hitro ukrepala in prepovedala vstop v ZDA voditeljici organizacije HateAid, ki se bori proti sovraštvu na spletu. V HateAid se bojijo nadaljnjih posledic.

Thorsten Frei, zaupnik Friedricha Merza, je komentiral slabo gospodarsko situacijo in zahtevno pokojninsko reformo v Nemčiji. Poudaril je, da ne morejo vsi delati enako dolgo in kaj bi se morali naučiti iz razpada nemške koalicije.

Friedrich Merz je želel s preizkušenimi metodami iz 90. let postati uspešen konservativni kancler. Vendar pa se Nemčija in svet leta 2025 soočata s povsem novimi težavami, zaradi česar se Merz boji neuspeha svoje vlade.

Odločitev, sprejeta na vrhu EU, da se Ukrajini odobri posojilo brez uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, je bila po poročanju Euronews 'hladen tuš' za nemškega kanclerja Friedricha Merza.

Predsednik CDU, Friedrich Merz, je v svojem božičnem nagovoru opozoril na izzive, s katerimi se sooča Evropa, in poudaril odgovornost vseh za prihodnost. Nemški kancler je medtem v svoji izjavi poudaril, da sta potrpežljivost in vztrajnost ključnega pomena za Nemčijo in Evropo v prihajajočem obdobju.

Božični mir, ki ga je omenjal tudi nemški kancler Merz, v Ukrajini ni na vidiku. Na fronti potekajo siloviti boji, ukrajinske sile pa so se umaknile iz pomembnega kraja.

Članek obtožuje generalnega sekretarja Nata, Marka Rutteja, izkrivljanja zgodovine in dejstev. Hkrati pa Rutte v intervjuju za nemško tiskovno agencijo pred božičem govori o trenutni varnostni situaciji in poudarja, da je mogoče preprečiti napad Rusije.

Severno Porenje-Vestfalijski notranji minister Herbert Reul (CDU) je ponovil, da bi zapustil CDU, če bi stranka sodelovala z AfD, kar je CDU sicer kategorično izključila. Poleg tega je Reul kritiziral razpravo o »podobi mesta« zveznega kanclerja Friedricha Merza kot pretirano.

Po francosko-nemškem vrhu o Ukrajini, ki je decembra 2025 potekal v Bruslju, se je pojavil dvom o politični sposobnosti nemškega kanclerja Friedricha Merza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Razkol v Evropi po vrhu je očiten.

Generalni sekretar SPD, Tim Klüssendorf, v intervjuju poudarja potrebo po močnejšem sodelovanju in več čustev v njegovi stranki. Prav tako vidi posebno nalogo za kanclerja Friedricha Merza (CDU). Klüssendorf se zavzema za pomiritev strasti in večjo enotnost v družbi.

Kancler Friedrich Merz bo božične praznike preživel v družinskem krogu, kjer bodo tradicionalno izmenjevali darila. S tem v družini omejujejo količino prejetih daril.

Po nedavni anketi Insa, ki jo je izvedel Bild, bi večina Nemcev na neposrednih volitvah za kanclerja izbrala Alice Weidel, voditeljico stranke AfD. Po tej anketi bi jo izvolilo 26 odstotkov vprašanih, medtem ko bi Friedricha Merza (CDU) izbralo le 20 odstotkov.

Po uradni otvoritvi je promet na Rahmedetalski mostu ponovno stekel. Promet poteka s hitrostjo 80 km/h v vsako smer po dveh pasovih.

Po štiriletnem zaprtju je bil Rahmedetalbrücke na avtocesti A45 pri Lüdenscheidu ponovno odprt za promet. Friedrich Merz je uradno odprl novo brv in pohvalil hitrost gradnje ter se zahvalil vsem vpletenim. Dogodek je bil opisan kot majhna ljudska veselica, regija pa si je oddahnila. Zvezni kancler je projekt označil za vzor.

V oddaji ZDF-Moma je Albrecht von Lucke ostro kritiziral Friedricha Merza, ki ga je označil za »napovedovalnega kanclerja«, s čimer je poudaril njegovo nezmožnost uresničevanja obljub.

Volitve za novega predsednika fundacije Konrad Adenauer (KAS), povezane s stranko CDU, so se nepričakovano sprevrgle v odločilen boj, ki je pokazal na oslabitev kanclerja Friedricha Merza. Annegret Kramp-Karrenbauer, nekdanja voditeljica CDU in zaupnica Angele Merkel, je premagala kandidata, ki ga je podpiral Merz, kar je močan signal notranjih trenj v stranki.